1. Dan
St. Jean Pied de Port (F) - Roncesvalles - Zubiri - Pamplona - Puente la Reina: 101,70 km
St. Jean Pied de Port - Roncesvalles - Zubiri
Začetek Camina je strm vzpon, ki preči Pireneje, in sodi med najzahtevnejše dele Jakobove poti. Peš pot, ki se imenuje po francoskem vojskovodji Napoleonu, ki je tukaj prečkal Pireneje, vodi strmo navkreber v Pirenejsko hribovje. Kolesarjem je namenjena prometna, a slikovita cesta, ki jo obdaja gozdnata pokrajina. Od Roncesvallesa, pomembnega romarskega kraja, kjer še vedno oznanja skrivnostni pridih Karla Velikega, in do Zubirija je pot popolnoma drugačna. Raznolika hribovita pokrajina je posejana z gozdovi in pašniki, v dolinah vijugajo reke. Vožnja se nadaljuje čez hribe in doline, v senci gozdov. Cesta je ovinkasta z nezahtevnimi vzponi in zmernimi spusti, v deževnem vremenu zaradi spolzke ceste previdnol Prehod čez srednjeveški most v Zubiriju zaključuje prvi del poti.
Saint Jean Pied de Port: je prijazen kraj ob vznožju Pirenejev, z odlično ohranjenim srednjeveškim jedrom. Mesto ob umirjeni reki Nive je uvrščeno na seznam svetovne kulturne dediščine. Popotnik vstopi v staro mestno jedro skozi kamnita mestna vrata svetega Jakoba, Porte de Saint Jacques, ki se ponašajo s hvalevredno starostjo. Rue de la Citadelle je glavna ulica, ki vodi od mestnih vrat skozi staro mestno jedro, do Marijine cerkve Notre Dame de St. Jean Pied de Port, tik ob mestnih vratih, vse do reke, od koder se začenja prvi del Camina. Visoko nad mestom stoji na razglednem hribu mogodna trdnjava iz 17. stoletja. Romarsko izkaznico (Carnet du pelegrin), dobimo na uradu Association les Amis de Chemin de Saint Jacques, 39 Rue de la Citadelle. Urad je odprt od jutra do večera. Postrežejo tudi z osnovnimi podatki o poti in zavetiščih. Saint Jeand Pied de Port: Nekoč baskovska prestolnica, danes umirjen kraj ob reki Nive; mestni muzej, prikaz Jakobove poti; cerkev Naše Gospe svetega Janeza (13. stol.); trdnjava, visoko nad mestom (17. stol.).
V St. Jean Pied de Port prečimo most čez reko Nive, nadaljujemo desno in čez 700 m zavijemo levo, v smer proti Španiji in mestu Arneguy, na cesto D 933. Do Arneguya vodi ovinkasta, a prijetna ravninska cesta. Ko na 9. km zavijemo desno in prečimo most čez reko Petite Nive, zapustimo Francijo. Pred nami je Španija in Arneguy, prvi kraj na španskem ozemlju. Nova oznaka ceste N 135. Od tu naprej pa vse do vrha Alto d'lbaneta je cesta ovinkasta in strma. Više bo dobrodošel postanek ob izviru pitne vode. Na vrhu si ob lepem razgledu na okoliško hribovje lahko oddahnemo, saj je strmega vzpona konec. Do Roncesvallesa je 2 km prijetnega spusta.
Pokrajina Navarra
Navarra je prva pokrajina po kateri vodi Jakobova pot. Pokrajina je pretežno hribovita, zaznamuje jo bujna vegetacija. V dolinah sta glavni gospodarski dejavnosti poljedelstvo in vinogradništvo. Navarra ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Pomembnejši spomeniki se popotniku razkazujejo prav ob santiaški poti. Večja mesta ob poti so Pamplona, Estella, Los Arcos in Viana.
Roncesvalles: V srednjem veku je bil pomembna romarska postaja. Slavo je kraju prinesla opevana tragična bitka Karla Velikega proti Saracenom. Srednjeveška pesnitev Ep o Rolandu pripoveduje zgodbo o nečaku Karla Velikega, Rolandu. Ta je poveljeval dvanajsterici vojakov, ki so med izvidništvom padli v zasedo saracenske vojske. Karel Veliki je padle vojake pokopal v Roncesvallesu. Pesnitev je ustvarila legendo, ki je še bolj povzdignila čaščenje svetega Jakoba, Roncesvalles pa je postal romarski kraj in pomembna postojanka na poti v Kompostelo. Kaj kmalu so ob kostnici zgradili samostan s prenodiščem za romarje in Marijino cerkev. Nad glavnim oltarjem je postavljen gotski kip Marije z Jezusom v naročju, ves je odet v zlato in bogato okrašen. Novo gostišče je bilo zgrajeno v začetku 18. stoletja. Križni hodnik so zgradili v 17. stoletju, ob njem je gotska kapela svetega Avguština, kjer je pokopan navarski kralj Sanchez Vll.
Roncesvalles: Ruševine samostana, hospica, cerkvica svetega Jakoba (12, stol.); cerkev in samostan Naše Gospe Roncesvalske (gotika); kapela svetega Duha (12. stol.), postavljena na kraju, kjer so pokopali Rolanda in njegove tovariše; obrambni stolp (14. stol.); prenovljen srednjeveški hospic (audivizualna predstavitev Camina). Romarska maša vsak večer ob 20. uri. Romarsko izkaznico, če je niste uspeli dvigniti v Saint Jeanu, lahko dobite v recepciji samostana.
Armeguy: francosko-španska meja Valcarlos. V času največjega razcveta romanja sta bila v kraju kar dva hospica za romarje: cerkev sv. Jakoba, zgrajena leta 1800 na ruševinah starejše; spomenik romarju, delo kiparja J. Oteiza.
Puerto de lbaneta: Kraj bitke Karla Velikega proti Mavrom. Kapelica svetega Odrešenika, zgrajena leta 1965, na kraju kjer je v srednjem veku stal romarski hospic. V zvoniku kapelice je nekoč visel zvon, ki je ponoči in v slabem vremenu odzvanjal in tako pomagal romarjem, da najdejo pot. Nad cerkvijo stoji Rolandov monolit.
Vožnja do Zubirija je prijetna, z zmernimi spusti in nezahtevnimi vzponi. Zapustimo Roncesvalles po lokalni cesti N 135, mimo oznake Santiago de Compostela 790 km, (ta nas opomni na izziv, kl je pred nami) in pelje mimo kamnitega Rolandovega križa (iz 14. stol.), v objemu gozda do kraja Bourgete in naprej do Espinala. Kratek, a nezahteven vzpon po ovinskasti cesti skozi gozd pripelje do prelaza Allto de Mezkiritz (922 m). Enakomeren zmeren spust skozi Viscarret, Lintzoain do kraja Erro, nato sledi 3 km zahtevnejšega vzpona do vrha Alto de Erro, najvišje točke današnje poti. Z vrha je lep razgled na dolino in reko Argo. Tod se srečamo z romarji, ki prečijo cesto, in nadaljujemo skozi gozd v dolino. Sledi enakomeren spust z nežnimi zavoji. Ko se cesta položi, sledimo smerokazu, zapustimo glavno cesto, zavijemo desno in čez srednjeveški most v Zubiri.
Začetek Camina je strm vzpon, ki preči Pireneje, in sodi med najzahtevnejše dele Jakobove poti. Peš pot, ki se imenuje po francoskem vojskovodji Napoleonu, ki je tukaj prečkal Pireneje, vodi strmo navkreber v Pirenejsko hribovje. Kolesarjem je namenjena prometna, a slikovita cesta, ki jo obdaja gozdnata pokrajina. Od Roncesvallesa, pomembnega romarskega kraja, kjer še vedno oznanja skrivnostni pridih Karla Velikega, in do Zubirija je pot popolnoma drugačna. Raznolika hribovita pokrajina je posejana z gozdovi in pašniki, v dolinah vijugajo reke. Vožnja se nadaljuje čez hribe in doline, v senci gozdov. Cesta je ovinkasta z nezahtevnimi vzponi in zmernimi spusti, v deževnem vremenu zaradi spolzke ceste previdnol Prehod čez srednjeveški most v Zubiriju zaključuje prvi del poti.
Saint Jean Pied de Port: je prijazen kraj ob vznožju Pirenejev, z odlično ohranjenim srednjeveškim jedrom. Mesto ob umirjeni reki Nive je uvrščeno na seznam svetovne kulturne dediščine. Popotnik vstopi v staro mestno jedro skozi kamnita mestna vrata svetega Jakoba, Porte de Saint Jacques, ki se ponašajo s hvalevredno starostjo. Rue de la Citadelle je glavna ulica, ki vodi od mestnih vrat skozi staro mestno jedro, do Marijine cerkve Notre Dame de St. Jean Pied de Port, tik ob mestnih vratih, vse do reke, od koder se začenja prvi del Camina. Visoko nad mestom stoji na razglednem hribu mogodna trdnjava iz 17. stoletja. Romarsko izkaznico (Carnet du pelegrin), dobimo na uradu Association les Amis de Chemin de Saint Jacques, 39 Rue de la Citadelle. Urad je odprt od jutra do večera. Postrežejo tudi z osnovnimi podatki o poti in zavetiščih. Saint Jeand Pied de Port: Nekoč baskovska prestolnica, danes umirjen kraj ob reki Nive; mestni muzej, prikaz Jakobove poti; cerkev Naše Gospe svetega Janeza (13. stol.); trdnjava, visoko nad mestom (17. stol.).
V St. Jean Pied de Port prečimo most čez reko Nive, nadaljujemo desno in čez 700 m zavijemo levo, v smer proti Španiji in mestu Arneguy, na cesto D 933. Do Arneguya vodi ovinkasta, a prijetna ravninska cesta. Ko na 9. km zavijemo desno in prečimo most čez reko Petite Nive, zapustimo Francijo. Pred nami je Španija in Arneguy, prvi kraj na španskem ozemlju. Nova oznaka ceste N 135. Od tu naprej pa vse do vrha Alto d'lbaneta je cesta ovinkasta in strma. Više bo dobrodošel postanek ob izviru pitne vode. Na vrhu si ob lepem razgledu na okoliško hribovje lahko oddahnemo, saj je strmega vzpona konec. Do Roncesvallesa je 2 km prijetnega spusta.
Pokrajina Navarra
Navarra je prva pokrajina po kateri vodi Jakobova pot. Pokrajina je pretežno hribovita, zaznamuje jo bujna vegetacija. V dolinah sta glavni gospodarski dejavnosti poljedelstvo in vinogradništvo. Navarra ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Pomembnejši spomeniki se popotniku razkazujejo prav ob santiaški poti. Večja mesta ob poti so Pamplona, Estella, Los Arcos in Viana.
Roncesvalles: V srednjem veku je bil pomembna romarska postaja. Slavo je kraju prinesla opevana tragična bitka Karla Velikega proti Saracenom. Srednjeveška pesnitev Ep o Rolandu pripoveduje zgodbo o nečaku Karla Velikega, Rolandu. Ta je poveljeval dvanajsterici vojakov, ki so med izvidništvom padli v zasedo saracenske vojske. Karel Veliki je padle vojake pokopal v Roncesvallesu. Pesnitev je ustvarila legendo, ki je še bolj povzdignila čaščenje svetega Jakoba, Roncesvalles pa je postal romarski kraj in pomembna postojanka na poti v Kompostelo. Kaj kmalu so ob kostnici zgradili samostan s prenodiščem za romarje in Marijino cerkev. Nad glavnim oltarjem je postavljen gotski kip Marije z Jezusom v naročju, ves je odet v zlato in bogato okrašen. Novo gostišče je bilo zgrajeno v začetku 18. stoletja. Križni hodnik so zgradili v 17. stoletju, ob njem je gotska kapela svetega Avguština, kjer je pokopan navarski kralj Sanchez Vll.
Roncesvalles: Ruševine samostana, hospica, cerkvica svetega Jakoba (12, stol.); cerkev in samostan Naše Gospe Roncesvalske (gotika); kapela svetega Duha (12. stol.), postavljena na kraju, kjer so pokopali Rolanda in njegove tovariše; obrambni stolp (14. stol.); prenovljen srednjeveški hospic (audivizualna predstavitev Camina). Romarska maša vsak večer ob 20. uri. Romarsko izkaznico, če je niste uspeli dvigniti v Saint Jeanu, lahko dobite v recepciji samostana.
Armeguy: francosko-španska meja Valcarlos. V času največjega razcveta romanja sta bila v kraju kar dva hospica za romarje: cerkev sv. Jakoba, zgrajena leta 1800 na ruševinah starejše; spomenik romarju, delo kiparja J. Oteiza.
Puerto de lbaneta: Kraj bitke Karla Velikega proti Mavrom. Kapelica svetega Odrešenika, zgrajena leta 1965, na kraju kjer je v srednjem veku stal romarski hospic. V zvoniku kapelice je nekoč visel zvon, ki je ponoči in v slabem vremenu odzvanjal in tako pomagal romarjem, da najdejo pot. Nad cerkvijo stoji Rolandov monolit.
Vožnja do Zubirija je prijetna, z zmernimi spusti in nezahtevnimi vzponi. Zapustimo Roncesvalles po lokalni cesti N 135, mimo oznake Santiago de Compostela 790 km, (ta nas opomni na izziv, kl je pred nami) in pelje mimo kamnitega Rolandovega križa (iz 14. stol.), v objemu gozda do kraja Bourgete in naprej do Espinala. Kratek, a nezahteven vzpon po ovinskasti cesti skozi gozd pripelje do prelaza Allto de Mezkiritz (922 m). Enakomeren zmeren spust skozi Viscarret, Lintzoain do kraja Erro, nato sledi 3 km zahtevnejšega vzpona do vrha Alto de Erro, najvišje točke današnje poti. Z vrha je lep razgled na dolino in reko Argo. Tod se srečamo z romarji, ki prečijo cesto, in nadaljujemo skozi gozd v dolino. Sledi enakomeren spust z nežnimi zavoji. Ko se cesta položi, sledimo smerokazu, zapustimo glavno cesto, zavijemo desno in čez srednjeveški most v Zubiri.
Burguete: Praznik "pelote", od 24. do 26. junija
Espinal: Župnijska cerkev svetega Jerneja
Alto de Metzquiriz: Kamnito znamenje; reliefni kip Marije z Jezusom v naročju
Viscarret: Cerkev svetega Petra ( 13. stol.) most čez reko Argo
Linzoai: Cerkev sv. Saturnina, romanski portal
Vrh Erro: Prijetna postaja za počitek, od koder se vije razgled na dolino reke Argo
Agorreta: Srednjeveški most čez reko
Zubiri: Puente de la Rabia, Most stekline čez reko Argo. Po legendi naj bi žival, okužena s steklino, ozdravela, če je trikrat prečkala most.
Zubiri - Pamplona - Uterga
Pokrajina je umirjeno hribovita, daljši in prijetnejši del poti se vije ob reki Argo. Pirenejsko gorovje počasi prehaja v valovit gričevnat svet in v daljavi se že zazna ravnica. Gozdovi se umikajo pašnikom in obdelanim poljem. Ob poti je vrsta slikovitih vasic. Pamplona je prvo večje meto na poti. Popotnika sprejme z mestnim vrvežem in hrupom, ki sta pravo nasprotje mirni poti, po kateri ste vozili. Pot skozi Pamplono je dobro označena. Od Pamplone gozd postaja redkejši, vse manj je dreves in zavetja. Planota, kjer leži Pamplona, je znana po močnih in stalnih vetrovih. Okolica je posejana z generatorji na veter, ki se navkljub zastrašujodi velikosti skladno vkljudujejo v okolje. Puente la Reina je kraj, kjer se vse poti, ki prihajajo iz evropskih dr\av, združijo. Od tu naprej vodi le ena skupna pot vse do Kompostele.
Pamplona: Pamplona je prestolnica Navarre. Mesto je leta 74 pred našim štetjem ustanovil rimski vojskovodja Pompej. Kasneje je bila zaradi pomembne geostrateške pozicije nenehna tarča mnogih zavojevalcev, od Gotov, Frankov, Baskov, Arabcev in Špancev. Katedrala svete Marije, ki se s svojo neoklasicistično fasado razgleduje na trg San Jose, je bila zgrajena v 14. stoletju. Notranjost je bogato okrašena: v veliki kapeli je romanski kipec Marije Kraljice na prestolu z Jezusom; pred glavnim oltarjem sta v sarkofagih iz alabastra pokopana Karl lll. Plemeniti in njegova žena Leonora; pozlačeni portal Porta Preciosa (14. stol.) na katerem je prikazana zgodba Marijine smrti vodi do enega najlepše ohranjenih križnih hodnikov v Španiji; sakralni muzej.
V cerkvi svetega Lovrenca (14. stol.) shranjene relikvije svetege Fermina, zaščitnika Pamplone. Sveti Fermin je živel v 3. stoletju. Rodil se je v Pamploni, svoje poslanstvo pa je udejanjil kot misijonar takrat še poganske Francije. Pod arkadami okrog glavnega trga Plaza del Castillo so številne prijetne restavracije in kavarne.
Eunate: Svetišče Eunate, cerkev svete Marije, je v 12. stoletju zgradil red vitezov templjarjev. Cerkev je zasnovana po vzoru cerkve Božjega groba v Jeruzalemu v značilni osmerokotni obliki z odprtim obokanim hodnikom. Kapiteli stebrov so okrašeni z rastlinsko, živalsko in bajeslovno motiviko. V notranjosti pozdravi popotnika Marijin kip z Jezusom v naročju (14. stol.).
Puente la Reina: Ta majhen kraj je dobil ime po mostu čez reko Argo. Puente la Reina, Kraljičin most je pomemben simbol Camina. Da bi olajšala pot romarjem, ga je v 11. stoletju dala zgraditi navarska kraljica. V tistem času je na romarja prežalo nešteto nevarnosti, prečkanje reke je včasih pomenilo nevarno in pogumno dejanje. Glavna ulica Rua Mayor je z značilno arhitekturo, cerkva in gotskimi portali ohranila nekdanji srednjeveški videz.
Prečimo starodavni most in se zopet vključimo na cesto N 135. Prijetna cesta se nadaljuje ob reki Argo, rahlo se spušča vse do Pamplone. Čas za prvi počitek in ogled srednjeveškega mostu bo v kraju Larasoana. Sledijo kraji Zuriain, Anchoritz in Zabaldika. Še enkrat prečimo reko Argo. 1,5 km naprej, v kraju Olloqui, na velikem krožišču vozimo ravno, smer Francija in desno rahlo navzgor. Na naslednjem krožišču zavijemo levo, smer Pamplona in smo v predmestju Pamplone. Pri prvem krožišču zapeljemo na večpasovno cesto. Nadaljujemo po cesti Calle Bizkarmendia. Prevozimo še pet krožišč. Od zadnjega čez 200 m zavijemo desno na ulico Camino Burlada, ki nas pripelje do Magdaleninega mostu. Na drugi strani reke zavijemo desno na Calle Vergel in čez 200 m levo navzgor in skozi obzidna Francoska vrata v stari del mesta. Od kraja Oloqui nadaljujemo do Huarte in sledimo rumenim puščicam, ki nakazujejo smer romarjem.
Larrasoana: Cerkev svetega Nikolaja (gotika)
Zuriain: Župnijska cerkev svetega Štefana
lroz: Romarski most (12. stol.). Cerkev svetega Petra (16. stol.)
Trinidad de Arre: Samostan in bazillka svete Trojice (13. stol.)
Villava: Srednjeveški most čez reko Arre; cerkev svete Trojice (13. stol.)
Pamplona: 200.000 prebivalcev, Skozi arkadna mestna vrata, Portal de Francia vstopimo v staro obzidno mesto: mestna hiša, Casa consistorial (pročelje 18. stol.); katedrala, zgrajena na ruševinah rimskega templja (14. stoletje), portal, križni hodnik; cerkev svetega Lovrenca s kapelo svetega Fermina, zavetnika mesta; Navarski muzej, razgibano pročelje (16. stol.); Arhiv Navarre, v katerem hranijo številne zgodovinske dokumente romanja v Kompostelo.
Jakobova pot skozi Pamplono je nezahtevna in dobro označena. Vozimo po kolesarski poti skozi park pri utrdbi La Ciudadela. Prečimo cesto. Ulica C. De Fuente dello Hierro pripelje do lepo urejenega univerzitetnega parka, kjer zapustimo Pamplono. Prečimo most čez reko Sadar. V daljavi se že zazna planota Sierra del Perdon. Most čez reko Elorz in kasneje železniški most pripeljeta do Cizur Menor. Z osrednjega trga zavijemo desno na Plaza de Consejo in levo navzdol na ulico Camino de Santiago. Ta se kmalu zoži in nadaljuje čez polja. Na glavni cesti zavijemo desno in kmalu zatem na krožnem križišču (ob avtocesti) levo NA 1110 za Puente la Reino.
Če se odločite za obisk hriba Alto del Perdon in ogled znamenite železne skulpture, vozite do kraja Zariquiequi. Po ogledu kraja se nato podate na krajši vzpon vse do 735 metrov visokega vrha, od koder se na vse stranl razprostirajo čudoviti razgledi. Sledijo kraji Uterga, Muruzabal, Obanos in Puente la Reina. Pred Obanosom zavije cesta levo in pripelje v Eunate (1,5 km) kjer je arhitekturno zanimiva templjarska cerkvica sv. Marije.
Cizur Menor: Cerkev svetega Mihaela 12. stol.
Zariquiegui: Cerkev svetega Andreja (romanski portal). Vodnjak odpovedi, sodoben spomenik pripoveduje legendo o srednjeveškem romarju, ki pride v kraj utrujen in žejen. Hudič mu ponudi svežo vodo, če se odreče Bogu in romanju, vendar ga romar navkljub svoji žeji zavrne.
Prikaže se mu sveti Jakob, ki ga popelje k izviru osvežujode vode.
Alto del Perdon: Na Vrhu odpuščanja stoji nenavaden spomenik, stilizirana skulptura romarjev; izvrsten pogled na Pamplono.
Muruzabal: Cerkev svetega Štefana
Obanos: Srednjeveški kraj s strnjenimi uiicami in lepo ohranjenim starodavnim mestnim jedrom. Cerkev svetega Janeza Krstnika.
Eunate: Cerkev svete Marije (12. stol.), očara s čudovito in nenavadno arhitekturo. Prvotno je služila kot pokopališčde za romarje.
Puente la Reina: 2.000 prebivalcev. Romarji vstopijo v kraj skozi podhod, ki povezuje cerkev svetega Križa (11. stol.) in nekdanji hospic. Cerkev svetega Jakoba starejšega (v osnovi romanika), razkošna fasada, v notranjosti kip črnega Jakoba, Santiago Beltza.
Espinal: Župnijska cerkev svetega Jerneja
Alto de Metzquiriz: Kamnito znamenje; reliefni kip Marije z Jezusom v naročju
Viscarret: Cerkev svetega Petra ( 13. stol.) most čez reko Argo
Linzoai: Cerkev sv. Saturnina, romanski portal
Vrh Erro: Prijetna postaja za počitek, od koder se vije razgled na dolino reke Argo
Agorreta: Srednjeveški most čez reko
Zubiri: Puente de la Rabia, Most stekline čez reko Argo. Po legendi naj bi žival, okužena s steklino, ozdravela, če je trikrat prečkala most.
Zubiri - Pamplona - Uterga
Pokrajina je umirjeno hribovita, daljši in prijetnejši del poti se vije ob reki Argo. Pirenejsko gorovje počasi prehaja v valovit gričevnat svet in v daljavi se že zazna ravnica. Gozdovi se umikajo pašnikom in obdelanim poljem. Ob poti je vrsta slikovitih vasic. Pamplona je prvo večje meto na poti. Popotnika sprejme z mestnim vrvežem in hrupom, ki sta pravo nasprotje mirni poti, po kateri ste vozili. Pot skozi Pamplono je dobro označena. Od Pamplone gozd postaja redkejši, vse manj je dreves in zavetja. Planota, kjer leži Pamplona, je znana po močnih in stalnih vetrovih. Okolica je posejana z generatorji na veter, ki se navkljub zastrašujodi velikosti skladno vkljudujejo v okolje. Puente la Reina je kraj, kjer se vse poti, ki prihajajo iz evropskih dr\av, združijo. Od tu naprej vodi le ena skupna pot vse do Kompostele.
Pamplona: Pamplona je prestolnica Navarre. Mesto je leta 74 pred našim štetjem ustanovil rimski vojskovodja Pompej. Kasneje je bila zaradi pomembne geostrateške pozicije nenehna tarča mnogih zavojevalcev, od Gotov, Frankov, Baskov, Arabcev in Špancev. Katedrala svete Marije, ki se s svojo neoklasicistično fasado razgleduje na trg San Jose, je bila zgrajena v 14. stoletju. Notranjost je bogato okrašena: v veliki kapeli je romanski kipec Marije Kraljice na prestolu z Jezusom; pred glavnim oltarjem sta v sarkofagih iz alabastra pokopana Karl lll. Plemeniti in njegova žena Leonora; pozlačeni portal Porta Preciosa (14. stol.) na katerem je prikazana zgodba Marijine smrti vodi do enega najlepše ohranjenih križnih hodnikov v Španiji; sakralni muzej.
V cerkvi svetega Lovrenca (14. stol.) shranjene relikvije svetege Fermina, zaščitnika Pamplone. Sveti Fermin je živel v 3. stoletju. Rodil se je v Pamploni, svoje poslanstvo pa je udejanjil kot misijonar takrat še poganske Francije. Pod arkadami okrog glavnega trga Plaza del Castillo so številne prijetne restavracije in kavarne.
Eunate: Svetišče Eunate, cerkev svete Marije, je v 12. stoletju zgradil red vitezov templjarjev. Cerkev je zasnovana po vzoru cerkve Božjega groba v Jeruzalemu v značilni osmerokotni obliki z odprtim obokanim hodnikom. Kapiteli stebrov so okrašeni z rastlinsko, živalsko in bajeslovno motiviko. V notranjosti pozdravi popotnika Marijin kip z Jezusom v naročju (14. stol.).
Puente la Reina: Ta majhen kraj je dobil ime po mostu čez reko Argo. Puente la Reina, Kraljičin most je pomemben simbol Camina. Da bi olajšala pot romarjem, ga je v 11. stoletju dala zgraditi navarska kraljica. V tistem času je na romarja prežalo nešteto nevarnosti, prečkanje reke je včasih pomenilo nevarno in pogumno dejanje. Glavna ulica Rua Mayor je z značilno arhitekturo, cerkva in gotskimi portali ohranila nekdanji srednjeveški videz.
Prečimo starodavni most in se zopet vključimo na cesto N 135. Prijetna cesta se nadaljuje ob reki Argo, rahlo se spušča vse do Pamplone. Čas za prvi počitek in ogled srednjeveškega mostu bo v kraju Larasoana. Sledijo kraji Zuriain, Anchoritz in Zabaldika. Še enkrat prečimo reko Argo. 1,5 km naprej, v kraju Olloqui, na velikem krožišču vozimo ravno, smer Francija in desno rahlo navzgor. Na naslednjem krožišču zavijemo levo, smer Pamplona in smo v predmestju Pamplone. Pri prvem krožišču zapeljemo na večpasovno cesto. Nadaljujemo po cesti Calle Bizkarmendia. Prevozimo še pet krožišč. Od zadnjega čez 200 m zavijemo desno na ulico Camino Burlada, ki nas pripelje do Magdaleninega mostu. Na drugi strani reke zavijemo desno na Calle Vergel in čez 200 m levo navzgor in skozi obzidna Francoska vrata v stari del mesta. Od kraja Oloqui nadaljujemo do Huarte in sledimo rumenim puščicam, ki nakazujejo smer romarjem.
Larrasoana: Cerkev svetega Nikolaja (gotika)
Zuriain: Župnijska cerkev svetega Štefana
lroz: Romarski most (12. stol.). Cerkev svetega Petra (16. stol.)
Trinidad de Arre: Samostan in bazillka svete Trojice (13. stol.)
Villava: Srednjeveški most čez reko Arre; cerkev svete Trojice (13. stol.)
Pamplona: 200.000 prebivalcev, Skozi arkadna mestna vrata, Portal de Francia vstopimo v staro obzidno mesto: mestna hiša, Casa consistorial (pročelje 18. stol.); katedrala, zgrajena na ruševinah rimskega templja (14. stoletje), portal, križni hodnik; cerkev svetega Lovrenca s kapelo svetega Fermina, zavetnika mesta; Navarski muzej, razgibano pročelje (16. stol.); Arhiv Navarre, v katerem hranijo številne zgodovinske dokumente romanja v Kompostelo.
Jakobova pot skozi Pamplono je nezahtevna in dobro označena. Vozimo po kolesarski poti skozi park pri utrdbi La Ciudadela. Prečimo cesto. Ulica C. De Fuente dello Hierro pripelje do lepo urejenega univerzitetnega parka, kjer zapustimo Pamplono. Prečimo most čez reko Sadar. V daljavi se že zazna planota Sierra del Perdon. Most čez reko Elorz in kasneje železniški most pripeljeta do Cizur Menor. Z osrednjega trga zavijemo desno na Plaza de Consejo in levo navzdol na ulico Camino de Santiago. Ta se kmalu zoži in nadaljuje čez polja. Na glavni cesti zavijemo desno in kmalu zatem na krožnem križišču (ob avtocesti) levo NA 1110 za Puente la Reino.
Če se odločite za obisk hriba Alto del Perdon in ogled znamenite železne skulpture, vozite do kraja Zariquiequi. Po ogledu kraja se nato podate na krajši vzpon vse do 735 metrov visokega vrha, od koder se na vse stranl razprostirajo čudoviti razgledi. Sledijo kraji Uterga, Muruzabal, Obanos in Puente la Reina. Pred Obanosom zavije cesta levo in pripelje v Eunate (1,5 km) kjer je arhitekturno zanimiva templjarska cerkvica sv. Marije.
Cizur Menor: Cerkev svetega Mihaela 12. stol.
Zariquiegui: Cerkev svetega Andreja (romanski portal). Vodnjak odpovedi, sodoben spomenik pripoveduje legendo o srednjeveškem romarju, ki pride v kraj utrujen in žejen. Hudič mu ponudi svežo vodo, če se odreče Bogu in romanju, vendar ga romar navkljub svoji žeji zavrne.
Prikaže se mu sveti Jakob, ki ga popelje k izviru osvežujode vode.
Alto del Perdon: Na Vrhu odpuščanja stoji nenavaden spomenik, stilizirana skulptura romarjev; izvrsten pogled na Pamplono.
Muruzabal: Cerkev svetega Štefana
Obanos: Srednjeveški kraj s strnjenimi uiicami in lepo ohranjenim starodavnim mestnim jedrom. Cerkev svetega Janeza Krstnika.
Eunate: Cerkev svete Marije (12. stol.), očara s čudovito in nenavadno arhitekturo. Prvotno je služila kot pokopališčde za romarje.
Puente la Reina: 2.000 prebivalcev. Romarji vstopijo v kraj skozi podhod, ki povezuje cerkev svetega Križa (11. stol.) in nekdanji hospic. Cerkev svetega Jakoba starejšega (v osnovi romanika), razkošna fasada, v notranjosti kip črnega Jakoba, Santiago Beltza.