4. Dan
Burgos - Olmillos de Sasamon - Hontanas - Castrojeriz - Fromista - Villalcazar de Sirga: 108,96 km
Atapuerca - Burgos - Villalcazar
V drugem delu se nadaljuje bolj ali manj ravninska vožnja vse do Burgosa. Poraščena območja zamenjajo polja. Vozimo skozi kraje Zalduendo, lbeas de Juarros, Tomillares. Castanares je že predmestje oz. industrijsko področje Burgosa. Burgos je pripravljen na romarje, oznake s puščicami so na vogalih hiš, na prehodih za pešce, na prometnih znakih, križiščih, skratka, v Burgusu se romar težko izgubi. Privoščimo si daljši oddih. Mesto je prepleteno s številnimi kulturnimi spomenlki in cerkvami.
Burgos: 170.000 prebivalcev. Od dvanajstih mestnih vrat so vsekakor najlepša, mestna veata Arco de Santa Maria, slavolok svete Marije (16.stol.) in slavolok svetega Nikolaja; Casa del Cordon (15. stol.), kraljeva palača, v kateri je kraljica lsabela sprejela Krištofa Kolumba po vrnitvi iz Amerike; most svetega Pavla; katedrala, veličasten spomenik gotike (13. stol); cerkev, iglesia de San Gil (14. stol.); cerkev svetega Nikolaja (15. stol.), glavni oltar iz barvastega alabastra; cerkev, iglesia de San Esteban (14. stol.) z muzejem; hiša Miranda, muzej del Seminario; Hospital del Rey, kraljevi hospic (12 stol.), v preteklosti eno največjih prenočišč na Jakobovi poti, danes sedež pravne fakultete.
Ženski samostan cistercijanskega reda Las Huelgas Reales, z Marijino cervijo, je leta 1187 ustanovil Alfonso Vlll. Je zadnje počivališče številnih španskih monarhov; križni hodnik (12. stol.). Nekoliko izven mesta stoji kartuzija Cartuja de Miraflores, izreden spomenik pozno gotske umetnosti. Samostan s cerkvijo je Ieta 1442 kraljica lzabela Katoliška postavila kot grobnico za starše.
Burgos - Fromista
Pred popotnikom je Mesetas, prostrana planota, 800 m nad morjem, brez rastlinja, dreves, ki bi popotniku nudilo blagodejno senco pred žgočim soncem. Enolična pokrajina, zemlja in nebo, neskončna tišina in morje zelene barve. Za pohodnike je to huda preizkušnja, kjer se srečujejo utrujenost, samota in žgoče sonce, za kolesarje je pot prijetnejša. Pokrajina je brez večjih vzponov; rahlo valovita vse do Leona. Od manjšega zaselka Olmillos de Sasamon vodi lokalna, mirna cesta ob neskončnih žitnih poljih. Zavarujte svoje telo pred sončnimi žarki! Ne pozabite vzeti s seboj dovolj tekočine. Reka Pisuerga je mejna reka province Burgosa in Palencije.
Sveti Anton: Samostan s cerkvijo svetega Antona je bil zgrajen leta 1146, kot zavetišče za romarje. Prenovljen je bil v 15. stoletju, kmalu zatem pa se je začelo propadanje, ki je pripeljalo do nenavadnih ostankov ruševin, ki se pred popotnikom razkazujejo danes. Dobrodelni red svetega Antona je bil ustanovljen v 11. stoletju. Označeval ga je moder emblem z grško črko tau, ki so ga bratje nosili na črnih tunikah. Red se je razširil po vsej Evropi in je oskrboval prek 300 hospicev za bolne in romarje.
Castrojeriz: O pomembnosti Castrojeriza skozi zgodovino pričajo številni spomeniki, cerkve in samostani. Nekateri so v ruševinah in se kot neme priče zaspano ozirajo na zlate čase, ko je bilo v kraju kar devet cerkva in sedem romarskih zavetišč. Kar nekaj mogočnih cerkva in samostanov pa je kljubovalo zobu časa in se v prenovljeni obleki irazkazujejo pred popotnikom. Ponos mesta je samostanska cerkev Santa Maria de Manzano, Devica jablane (13.-18. stol.). V notranjosti triladijske cerkve je nad oltarjem mogočna baročna rezbarija Marijinega oznanjena. V baročnem duhu je izklesan tudi barvit kip svetega Jakoba, romarja. V mogočni gotski cerkvi svetega Janeza z elegantno triladijsko zasnovo je na ogled muzej sakralne umetnosti. Ob cerkvi je lepo ohranjen gotski križni hodnik. Castrojeriz z ruševinami gradu na griču je bil od 9. do 10. stoletja prizorišče številnih bitk med kristjani in Saraceni.
V drugem delu se nadaljuje bolj ali manj ravninska vožnja vse do Burgosa. Poraščena območja zamenjajo polja. Vozimo skozi kraje Zalduendo, lbeas de Juarros, Tomillares. Castanares je že predmestje oz. industrijsko področje Burgosa. Burgos je pripravljen na romarje, oznake s puščicami so na vogalih hiš, na prehodih za pešce, na prometnih znakih, križiščih, skratka, v Burgusu se romar težko izgubi. Privoščimo si daljši oddih. Mesto je prepleteno s številnimi kulturnimi spomenlki in cerkvami.
Burgos: 170.000 prebivalcev. Od dvanajstih mestnih vrat so vsekakor najlepša, mestna veata Arco de Santa Maria, slavolok svete Marije (16.stol.) in slavolok svetega Nikolaja; Casa del Cordon (15. stol.), kraljeva palača, v kateri je kraljica lsabela sprejela Krištofa Kolumba po vrnitvi iz Amerike; most svetega Pavla; katedrala, veličasten spomenik gotike (13. stol); cerkev, iglesia de San Gil (14. stol.); cerkev svetega Nikolaja (15. stol.), glavni oltar iz barvastega alabastra; cerkev, iglesia de San Esteban (14. stol.) z muzejem; hiša Miranda, muzej del Seminario; Hospital del Rey, kraljevi hospic (12 stol.), v preteklosti eno največjih prenočišč na Jakobovi poti, danes sedež pravne fakultete.
Ženski samostan cistercijanskega reda Las Huelgas Reales, z Marijino cervijo, je leta 1187 ustanovil Alfonso Vlll. Je zadnje počivališče številnih španskih monarhov; križni hodnik (12. stol.). Nekoliko izven mesta stoji kartuzija Cartuja de Miraflores, izreden spomenik pozno gotske umetnosti. Samostan s cerkvijo je Ieta 1442 kraljica lzabela Katoliška postavila kot grobnico za starše.
Burgos - Fromista
Pred popotnikom je Mesetas, prostrana planota, 800 m nad morjem, brez rastlinja, dreves, ki bi popotniku nudilo blagodejno senco pred žgočim soncem. Enolična pokrajina, zemlja in nebo, neskončna tišina in morje zelene barve. Za pohodnike je to huda preizkušnja, kjer se srečujejo utrujenost, samota in žgoče sonce, za kolesarje je pot prijetnejša. Pokrajina je brez večjih vzponov; rahlo valovita vse do Leona. Od manjšega zaselka Olmillos de Sasamon vodi lokalna, mirna cesta ob neskončnih žitnih poljih. Zavarujte svoje telo pred sončnimi žarki! Ne pozabite vzeti s seboj dovolj tekočine. Reka Pisuerga je mejna reka province Burgosa in Palencije.
Sveti Anton: Samostan s cerkvijo svetega Antona je bil zgrajen leta 1146, kot zavetišče za romarje. Prenovljen je bil v 15. stoletju, kmalu zatem pa se je začelo propadanje, ki je pripeljalo do nenavadnih ostankov ruševin, ki se pred popotnikom razkazujejo danes. Dobrodelni red svetega Antona je bil ustanovljen v 11. stoletju. Označeval ga je moder emblem z grško črko tau, ki so ga bratje nosili na črnih tunikah. Red se je razširil po vsej Evropi in je oskrboval prek 300 hospicev za bolne in romarje.
Castrojeriz: O pomembnosti Castrojeriza skozi zgodovino pričajo številni spomeniki, cerkve in samostani. Nekateri so v ruševinah in se kot neme priče zaspano ozirajo na zlate čase, ko je bilo v kraju kar devet cerkva in sedem romarskih zavetišč. Kar nekaj mogočnih cerkva in samostanov pa je kljubovalo zobu časa in se v prenovljeni obleki irazkazujejo pred popotnikom. Ponos mesta je samostanska cerkev Santa Maria de Manzano, Devica jablane (13.-18. stol.). V notranjosti triladijske cerkve je nad oltarjem mogočna baročna rezbarija Marijinega oznanjena. V baročnem duhu je izklesan tudi barvit kip svetega Jakoba, romarja. V mogočni gotski cerkvi svetega Janeza z elegantno triladijsko zasnovo je na ogled muzej sakralne umetnosti. Ob cerkvi je lepo ohranjen gotski križni hodnik. Castrojeriz z ruševinami gradu na griču je bil od 9. do 10. stoletja prizorišče številnih bitk med kristjani in Saraceni.
Poslovimo se od veličastne katedrale in zapustimo Burgos skozi Marijin slavolok. Prečkamo reko Arlanzon in zavijemo desno na lepo urejeno kolesarsko stezo, nato na C. Villadiego. Sledimo smerokazom, ki nas pripeljejo iz mesta. V Villalbilli de Burgos sledimo smerokazom Tardajos, Leon, cesta N 120. V družbi pešcev prikolesarimo do Tardajosa. Pohodniki uberejo pot levo, mi pa nadaljujemo po cesti N 120.
Nezahtevni vzponi in prijetni spusti nas mimo Las Quantanilas in V. de Argano, pripeljejo do križišča in počivališča z restavracijo, kjer zavijemo skrajno levo, smer Olmillos de Sasamon. Desno se razkazuje daleč naokoli viden lepo prenovljen grad, v katerem je hotel. Zapustimo Olmillos in nadaljujemo po osamljeni ravninski cesti BU-P4047, skozi Villadiego. Pri kamnitem znamenju s križem (8 km) zavijemo skrajno desno, smer Castrojeriz, cesta BU-p 4013. Od zaselka Castalanos de Castro sledi rahel spust. Za ogled in postanek v Hontanasu zavijemo levo in navkreber (0.5 km).
Tardajos: Staro rimsko naselje; župnijska cerkev svete Marije
Olmillos de Sasamon: srednjeveški grad (11. stol.); veličastna cerkve Santa Maria la Real, gotski portal z izjemno kvalitetno izdelano luneto, v kateri kraljuje Kristus, obdan s simboli štirih evangelistov.
Hontanas: župnijska cerkev (14. stol.), negdanji hospic
Po ravninski cesti se skozi drevored pripeljemo do ruševin samostana in cerkve sv. Antona. V nadaljevanju je kot ravna črta zarisana cesta vse do Castrojeriza. Pri oznaki kraja lahko zavijemo desno in sledimo oznakam Camina v stari del mesta in do prenočišča. V nasprotnem nadaljujemo naprej po cesti BU 400, vse do Castrillo Matajudios, kjer upoštevamo oznake in zavijemo levo na cesto BU 403, smer Fromista. Po kratkem vzponu sledi dolg nezahteven spust vse do mejnega mosta čez reko Pisuergo. Skrajno levo, dvajset metrov od mostu, postanemo in si ogledamo lepo prenovljeno templjarsko cerkvico, v kateri je tudi prenočišče. Nadaljujemo po ravninski, na trenutke dolgočasni cesti P 432, vse do Boadille in naprej do križišča, kjer zavijemo desno na P 431. Pred Fromisto prečimo namakalni kanal.
Sveti Anton: Ruševine samostana reda sv. Antona in nekdanjega hospica (12. stol.)
Castrojeriz: Ruševine gradu nad mestom; cerkev Device jablane, (12. stol.); gotska cerkev sv. Janeza; cerkev sv. Jakoba (gotika); cerkev sv. Dominika ( 16. stol.); samostan sv. Klare (14. stol.). ruševine samostana sv. Frančiška.
Most čez reko Pisuerga: Znameniti most je dal zgraditi kralj Alfonso Vl. v 11. stoletju; naravna meja med pokrajino Burgos in Palencio.
Puente Fitero: Templjarska cerkvica 11. stol.
Boadilla del Camino: Cerkev svete Marije (16. stol.). Nenavaden, iz kamna izrezljan sodni steber, Rollo jurisdiccional (16. stol.).
Fromista: 900 prebivalcev. Cerkev svetega Martina sodi med najvidnejše spomenlke
romanske arhitekture v Evropi, Leta 1066 je samostan s cerkvijo zgradila Dona Mayor, žena kralja Sacheza lll; cerkev svetega Petra (stol.); cerkev St. Maria del Castillo (16. stol.).
Nezahtevni vzponi in prijetni spusti nas mimo Las Quantanilas in V. de Argano, pripeljejo do križišča in počivališča z restavracijo, kjer zavijemo skrajno levo, smer Olmillos de Sasamon. Desno se razkazuje daleč naokoli viden lepo prenovljen grad, v katerem je hotel. Zapustimo Olmillos in nadaljujemo po osamljeni ravninski cesti BU-P4047, skozi Villadiego. Pri kamnitem znamenju s križem (8 km) zavijemo skrajno desno, smer Castrojeriz, cesta BU-p 4013. Od zaselka Castalanos de Castro sledi rahel spust. Za ogled in postanek v Hontanasu zavijemo levo in navkreber (0.5 km).
Tardajos: Staro rimsko naselje; župnijska cerkev svete Marije
Olmillos de Sasamon: srednjeveški grad (11. stol.); veličastna cerkve Santa Maria la Real, gotski portal z izjemno kvalitetno izdelano luneto, v kateri kraljuje Kristus, obdan s simboli štirih evangelistov.
Hontanas: župnijska cerkev (14. stol.), negdanji hospic
Po ravninski cesti se skozi drevored pripeljemo do ruševin samostana in cerkve sv. Antona. V nadaljevanju je kot ravna črta zarisana cesta vse do Castrojeriza. Pri oznaki kraja lahko zavijemo desno in sledimo oznakam Camina v stari del mesta in do prenočišča. V nasprotnem nadaljujemo naprej po cesti BU 400, vse do Castrillo Matajudios, kjer upoštevamo oznake in zavijemo levo na cesto BU 403, smer Fromista. Po kratkem vzponu sledi dolg nezahteven spust vse do mejnega mosta čez reko Pisuergo. Skrajno levo, dvajset metrov od mostu, postanemo in si ogledamo lepo prenovljeno templjarsko cerkvico, v kateri je tudi prenočišče. Nadaljujemo po ravninski, na trenutke dolgočasni cesti P 432, vse do Boadille in naprej do križišča, kjer zavijemo desno na P 431. Pred Fromisto prečimo namakalni kanal.
Sveti Anton: Ruševine samostana reda sv. Antona in nekdanjega hospica (12. stol.)
Castrojeriz: Ruševine gradu nad mestom; cerkev Device jablane, (12. stol.); gotska cerkev sv. Janeza; cerkev sv. Jakoba (gotika); cerkev sv. Dominika ( 16. stol.); samostan sv. Klare (14. stol.). ruševine samostana sv. Frančiška.
Most čez reko Pisuerga: Znameniti most je dal zgraditi kralj Alfonso Vl. v 11. stoletju; naravna meja med pokrajino Burgos in Palencio.
Puente Fitero: Templjarska cerkvica 11. stol.
Boadilla del Camino: Cerkev svete Marije (16. stol.). Nenavaden, iz kamna izrezljan sodni steber, Rollo jurisdiccional (16. stol.).
Fromista: 900 prebivalcev. Cerkev svetega Martina sodi med najvidnejše spomenlke
romanske arhitekture v Evropi, Leta 1066 je samostan s cerkvijo zgradila Dona Mayor, žena kralja Sacheza lll; cerkev svetega Petra (stol.); cerkev St. Maria del Castillo (16. stol.).
Fromista - Carrion de los Condes - Sahagun
Nadaljuje se Tierra del Campos, poljedelska pokrajina, njene ravnice pritegnejo popotnikov pogled, nič ga ne ustavi in izgubi se v daljavi. Od Fromiste je večji del poti ena sama dolga črta, ki jo zmotijo le manjši kraji ob poti. Dolgočasna pot. Zanimivi bodo le postanki v Villalcazarju in Carrionu, kjer popotnika predramijo mogočne cerkve in drugi umetniški spomeniki. Od Carriona se nadaljujejo kilometri ravnine in brezkončnih širjav. V poletnih mesecih je sonce neusmiljeno.
Villalcazar de Sirga: Kraj se je razširil okoli samostana, največjega v Kastiliji in na Jakobovi poti, in okoli mogočne Marijine cerkve, ki se visoko dviga v nebo. Cerkev Nuestra Signora de la Virgen Blanca, Naša Gospa bela Devica, je božjepotna cerkev in je bila v srednjem veku priljubljena romarska destinacija. Cerkev so zgradili vitezi templjarji v 12. stoletju. Arhitektura je preprosta, z izjemo vhodnega pročelja, ki je bogato kiparsko okrašeno. Notranjost je skromna a vzvišena, razdeljena je na tri ladje. V kapeli sv. Jakoba (13. stol.) sta v dveh nagrobnih sarkofagih našla zadnje počivališče don Felipe in njegova žena dona Leonora. S filigransko natančnostjo izdelana nagrobnika izžarevata ves čar umetnosti, tako značilne za templjarski red. Villalcázar de Sirga je občina v provinci Palencia, Kastilja in León v Španiji. Po popisu leta 2004 ima občina 216 prebivalcev. Na Camino Francés je bila v srednjem veku cerkev Device Villasirge pomembna točka na poti do Santiaga de Compostele. Cerkev Nuestra Senora de la Virgen Blanca (12. stol.)
Sahagun: Nastanek mesta Sahagun sega v leto 904, ko so se v te kraje zatekli benediktinski menihi iz Cordobe, ki je padla v roke arabskim osvajalcem. Menihi so zgradili samostan, okoli katerega se je postopoma širilo mesto. Sahagaun v umetnosti predstavlja značilno sožitje in prepletanje evropske romanike in arabskega sloga, imenujemo ga mudejar. Prepoznavno podobo Sahagunu dajeta predvsem cerkvi svetega Tirsa in svetega Lovrenca. Zaradi pomanjkanja kamna so ju zgradili iz opeke. Navdih za gradnjo nenavadnega štirinadstropnega zvonika cerkve sv. Tirsa so stavbarji našli v arabski arhitekturi.
Vozimo po cesti P 980, mimo kapelice svetega Mihaela; v nadaljevanju skoraj v ravni črti prekolesarimo naselja Poblacion, Revenga, Villarmentero in Villalcazar, kjer je obvezen postanek za ogled božjepotne Marijine cerkve. V ravni črti vozimo naprej do Carriona de los Condes oz. mimo, saj cesta kraj zaobide.
Poblacion de Campos: Kapelica svetega Mihaela (13. stol.)
Carrion de los Condes: Nekdaj pomembna postojanka na Jakobovi poti s kar !4 zavetišči za romarje. Cerkev svete Marije Poti St. Marija del Camino (13. stol.); samostan sv. Klare (13. stol.); cerkev svetega Jakoba, romanski portal; samostan svetega Zoilo-Real - Monasterio de San Zoilo (11. stol.), z elegantnim križnim hodnikom v slogu plateresco (16. stol.).
Nadaljuje se Tierra del Campos, poljedelska pokrajina, njene ravnice pritegnejo popotnikov pogled, nič ga ne ustavi in izgubi se v daljavi. Od Fromiste je večji del poti ena sama dolga črta, ki jo zmotijo le manjši kraji ob poti. Dolgočasna pot. Zanimivi bodo le postanki v Villalcazarju in Carrionu, kjer popotnika predramijo mogočne cerkve in drugi umetniški spomeniki. Od Carriona se nadaljujejo kilometri ravnine in brezkončnih širjav. V poletnih mesecih je sonce neusmiljeno.
Villalcazar de Sirga: Kraj se je razširil okoli samostana, največjega v Kastiliji in na Jakobovi poti, in okoli mogočne Marijine cerkve, ki se visoko dviga v nebo. Cerkev Nuestra Signora de la Virgen Blanca, Naša Gospa bela Devica, je božjepotna cerkev in je bila v srednjem veku priljubljena romarska destinacija. Cerkev so zgradili vitezi templjarji v 12. stoletju. Arhitektura je preprosta, z izjemo vhodnega pročelja, ki je bogato kiparsko okrašeno. Notranjost je skromna a vzvišena, razdeljena je na tri ladje. V kapeli sv. Jakoba (13. stol.) sta v dveh nagrobnih sarkofagih našla zadnje počivališče don Felipe in njegova žena dona Leonora. S filigransko natančnostjo izdelana nagrobnika izžarevata ves čar umetnosti, tako značilne za templjarski red. Villalcázar de Sirga je občina v provinci Palencia, Kastilja in León v Španiji. Po popisu leta 2004 ima občina 216 prebivalcev. Na Camino Francés je bila v srednjem veku cerkev Device Villasirge pomembna točka na poti do Santiaga de Compostele. Cerkev Nuestra Senora de la Virgen Blanca (12. stol.)
Sahagun: Nastanek mesta Sahagun sega v leto 904, ko so se v te kraje zatekli benediktinski menihi iz Cordobe, ki je padla v roke arabskim osvajalcem. Menihi so zgradili samostan, okoli katerega se je postopoma širilo mesto. Sahagaun v umetnosti predstavlja značilno sožitje in prepletanje evropske romanike in arabskega sloga, imenujemo ga mudejar. Prepoznavno podobo Sahagunu dajeta predvsem cerkvi svetega Tirsa in svetega Lovrenca. Zaradi pomanjkanja kamna so ju zgradili iz opeke. Navdih za gradnjo nenavadnega štirinadstropnega zvonika cerkve sv. Tirsa so stavbarji našli v arabski arhitekturi.
Vozimo po cesti P 980, mimo kapelice svetega Mihaela; v nadaljevanju skoraj v ravni črti prekolesarimo naselja Poblacion, Revenga, Villarmentero in Villalcazar, kjer je obvezen postanek za ogled božjepotne Marijine cerkve. V ravni črti vozimo naprej do Carriona de los Condes oz. mimo, saj cesta kraj zaobide.
Poblacion de Campos: Kapelica svetega Mihaela (13. stol.)
Carrion de los Condes: Nekdaj pomembna postojanka na Jakobovi poti s kar !4 zavetišči za romarje. Cerkev svete Marije Poti St. Marija del Camino (13. stol.); samostan sv. Klare (13. stol.); cerkev svetega Jakoba, romanski portal; samostan svetega Zoilo-Real - Monasterio de San Zoilo (11. stol.), z elegantnim križnim hodnikom v slogu plateresco (16. stol.).