9. Dan
Melide - Santiago de Compostela: 47,61 km
Po Avenida de Lugo in R. De Santiago zapuščamo Arzuo, zadnji večji kraj na poti. Nadaljujemo po cesti N 547, smer Kompostela. Še naprej sledi prijetna valovita cesta, z napornimi vzponi in zahtevnimi spusti. Vozimo skozi manjša naselja in vasice: Conobe, Pereirina, Pregontono, A Peroxa, Burres, Calle de Ferreiro, Taboada, Salceda (vrsta barov), Xen, Ras, Brea, O Empalme, Santa lrene. Od Rue sledi še zadnji spust do O Pedrouza.
Calle de Ferreiro: Cerkvica svetega Verizima
Santa lrene: Kapelica svete lrene (18. stol.)
O Pedrouzo: Kraj brez posebnosti
Nadaljujemo po cesti C. de Santiago-Guintin do Amenala, od koder se že vidi santiaško letališče. Vozimo navkreber do avtoceste in do velikega krožišča, zavijemo levo do kamnitega znamenja, ki označuje občino Santiago de Compostelo in se srečamo s pohodniki. Do Kompostele je še 14 km. V rahlem spustu nadajujemo mimo kraja San Paio in naprej do Lavacolle. V Lavacolli sledimo oznakam za pešce, zavijemo levo do istoimenskega potoka.
Od tu lahko nadaljujemo s pohodniki do Villamaoirja in naprej do San Marca, ali pa se vrnemo na glavno cesto in nadaljujemo po glavni cesti do San Marca in hriba Monte Gozo od koder se odpre pogled na Kompostelo. Z vzpetine se spustimo proti mestu, prečimo avtocesto in sledimo oznakam za center in katedralo.
San Paio: Lepo ohranjen srednjeveški kraj
Lavacolla: Kraj prečka istoimenska reka, v kateri so se srednjeveški romarji okopali, da so tako lahko očiščeni stopili v sveto mesto.
Monte do Gozo: Gora radosti, s katere romar prvič zagleda željeni cilj. V srednjem veku so romarji, ki so varno prišli do cilja, kar je bilo v starih časih resnično herojsko dejanje, hrib krstili Monte do Gozo, Gora radosti. Tekli so na vrh hriba in vpili od veselja ali prepevali Ultreia! (Vsak dan dlje!).
Santiago de Compostela: Vstop v mesto skozi Puerta del Camino, mestna vrata nekdanjega obzidja; samostan sv. Dominika-St.Domingo de Bonaval (17. stol.); cerkev svete Marije poti, Sta. M. del Camino (nadgradnja romanske kapelice, 18. stol.); palada Don Pedro (gotika), Calle San Miguel, v njem je muzej romarske poti Museo de las Peregrinaciones; samostan do Bonaval, v njem je muzej Galicijske kulture, Museo Galego; samostan Naše Gospe, N, S. los Remedios (barok); samostan sv. Avguštin (barok); cerkev sv. Suzane (romanski portal cerkev sv. Martina, ena pomembnejših baročnih stavb; samostan sv. Klare (barok); samostan sv. Marije, Sta. Maria del Conxo (temelji iz leta 1129); cerkev sv. Marije Kraljevske, St. M. de Sar (12. stol.). V prostorih baročne palače Casa del Dean je romarski urad, Oficina del Peregrino. Tukaj romar predloži izkaznico z žigi pristojnemu uradu, ki mu izda Compostelo, potrdilo o opravljenem romanju.
V Komposteli se potovanje konča, a vse več pohodnikov želi opraviti še del poti in zaključiti romanje na kraju, kjer se razgibana Galicija spusti do Atlantskega oceana in kjer se je po pojmovanju srednjeveškega človeka svet končal, Finisterre. Od tod naprej je bilo le morje. Pot do "konca sveta" je nezahtevna, pokrajina je prijetna in rahlo valovita. V prvem delu poti do Negreire je vzponov le za vzorec. Pokrajina je gozdnata, prevladujejo drevesa evkaliptusa. V drugem delu do Olveiroa nas obdajajo polja, travniki, vozimo skozi gričevnat svet. Zadnji del do cilja je zahtevnejši. Valovita pokrajina s skromno vegetacijo nas počasi pripelje do morja in kraja Chamino Chans. Od tod naprej se lepa cesta nadaljuje vzdolž obale do kraja Finisterre, zatem rahlo navzgor in naprej vse do svetilnika. V zavetišču Xunte v bližini Negreire za spomin in dokaz o opravljeni poti na konec sveta lahko prejmemo potrdilo, Fisterrano.
Calle de Ferreiro: Cerkvica svetega Verizima
Santa lrene: Kapelica svete lrene (18. stol.)
O Pedrouzo: Kraj brez posebnosti
Nadaljujemo po cesti C. de Santiago-Guintin do Amenala, od koder se že vidi santiaško letališče. Vozimo navkreber do avtoceste in do velikega krožišča, zavijemo levo do kamnitega znamenja, ki označuje občino Santiago de Compostelo in se srečamo s pohodniki. Do Kompostele je še 14 km. V rahlem spustu nadajujemo mimo kraja San Paio in naprej do Lavacolle. V Lavacolli sledimo oznakam za pešce, zavijemo levo do istoimenskega potoka.
Od tu lahko nadaljujemo s pohodniki do Villamaoirja in naprej do San Marca, ali pa se vrnemo na glavno cesto in nadaljujemo po glavni cesti do San Marca in hriba Monte Gozo od koder se odpre pogled na Kompostelo. Z vzpetine se spustimo proti mestu, prečimo avtocesto in sledimo oznakam za center in katedralo.
San Paio: Lepo ohranjen srednjeveški kraj
Lavacolla: Kraj prečka istoimenska reka, v kateri so se srednjeveški romarji okopali, da so tako lahko očiščeni stopili v sveto mesto.
Monte do Gozo: Gora radosti, s katere romar prvič zagleda željeni cilj. V srednjem veku so romarji, ki so varno prišli do cilja, kar je bilo v starih časih resnično herojsko dejanje, hrib krstili Monte do Gozo, Gora radosti. Tekli so na vrh hriba in vpili od veselja ali prepevali Ultreia! (Vsak dan dlje!).
Santiago de Compostela: Vstop v mesto skozi Puerta del Camino, mestna vrata nekdanjega obzidja; samostan sv. Dominika-St.Domingo de Bonaval (17. stol.); cerkev svete Marije poti, Sta. M. del Camino (nadgradnja romanske kapelice, 18. stol.); palada Don Pedro (gotika), Calle San Miguel, v njem je muzej romarske poti Museo de las Peregrinaciones; samostan do Bonaval, v njem je muzej Galicijske kulture, Museo Galego; samostan Naše Gospe, N, S. los Remedios (barok); samostan sv. Avguštin (barok); cerkev sv. Suzane (romanski portal cerkev sv. Martina, ena pomembnejših baročnih stavb; samostan sv. Klare (barok); samostan sv. Marije, Sta. Maria del Conxo (temelji iz leta 1129); cerkev sv. Marije Kraljevske, St. M. de Sar (12. stol.). V prostorih baročne palače Casa del Dean je romarski urad, Oficina del Peregrino. Tukaj romar predloži izkaznico z žigi pristojnemu uradu, ki mu izda Compostelo, potrdilo o opravljenem romanju.
V Komposteli se potovanje konča, a vse več pohodnikov želi opraviti še del poti in zaključiti romanje na kraju, kjer se razgibana Galicija spusti do Atlantskega oceana in kjer se je po pojmovanju srednjeveškega človeka svet končal, Finisterre. Od tod naprej je bilo le morje. Pot do "konca sveta" je nezahtevna, pokrajina je prijetna in rahlo valovita. V prvem delu poti do Negreire je vzponov le za vzorec. Pokrajina je gozdnata, prevladujejo drevesa evkaliptusa. V drugem delu do Olveiroa nas obdajajo polja, travniki, vozimo skozi gričevnat svet. Zadnji del do cilja je zahtevnejši. Valovita pokrajina s skromno vegetacijo nas počasi pripelje do morja in kraja Chamino Chans. Od tod naprej se lepa cesta nadaljuje vzdolž obale do kraja Finisterre, zatem rahlo navzgor in naprej vse do svetilnika. V zavetišču Xunte v bližini Negreire za spomin in dokaz o opravljeni poti na konec sveta lahko prejmemo potrdilo, Fisterrano.
SANTIAGO DE COMPOSTELA
Neizmerno veselje preplavi popotnika, ko po dolgi in naporni poti doseže svoj cilj, Santiago de Compostela. Na obrazih romarjev se zaznava zadovoljstvo in veselje, saj je cilj dosežen. Vsak s svojo zgodbo, s težavami na poti, s prijetnimi trenutki, izkušnjami s sotrpini in nenehnimi premagovanji samega sebe. Camino je gotovo pustil v srcu vsakega neizbrisen pečat in globoko življensko preizkušnjo.
Veličasten trg Plaza del Obradorio obkrožajo: Hostal de los Reyes Catolicos, nekdanje prenočišče namenjeno romarjem, ustanovljeno leta 1492, danes je v njem razkošen hotel; Colegio de San Jeronimo iz leta 1507, v njem je rektorat kompostelske univerze, Palacio de Gelmirez, ena redkih in odlično ohranjenih posvetnih stavb romanske arhitekture iz 12. stoletja in mogočna katedrala. Pročelje katedrale svetega Jakoba je baročna mojstrovina in simbol mesta. Občudovanja vredno delo je zgradil leta 1750 galicijski arhitekt Fernando Casas, s številnimi okrašenimi stebri, galerijami z balustri in raznovrstnimi kipi. Na vrhu je kip sv. Jakoba v romarski obleki, levo in desno pa stojita kipa sv. Atanazija in Teodozija. Tudi trije romanski stolpi so baročno preoblečeni in povišani, posebno stopnišče vodi v cerkev. Tri portale, ki vodijo v tri cerkvene ladje, je izdelal mojster Mateo leta 1188. Veličastni, srednji portal, imenovan tudl Kraljevi portal, kaže sledove prehoda romanskega sloga h gotskernu. Portal prikazuje poveličanega Kristusa med evangelisti, apostoli, patriarhi in preroki.
Pod Kristusom sedi na stebru sveti Jakob. lz desne roke se mu odpira pergament, na katerem je zapisano: "Misit mi Dominus", poslal me je Gospod. Cerkev je zgrajena v obliki latinskega križa in je s stebriščem razdeljena v tri ladje. Na križišču ladij je oltar, nad katerim se dviga 33 metrov visoka kupola. Pod mogočnim baldahinom nad glavnim oltarjem se razkazuje pozlačen kip sv. Jakoba (13. stol.). Apostol je oblečen v romarska obladila, v roki ima pohodno palico. Pod glavnim oltarjem je kripta, kjer so v srebrnem sarkofagu, izdelanem leta 1886, shranjeni posmrtni ostanki svetega Jakoba in njegovih učencev Teodorja in Atanazija.
Posebno doživetje v cerkvi je obred, ki sledi po opravljeni sveti maši (ob posebnih priložnostih), ko veliko kadilnicio, Botafumiero, obesijo pod kupolo na 35 m dolgo vrv in jo osem mož niha od enega konca prečne ladje do drugega.
Neizmerno veselje preplavi popotnika, ko po dolgi in naporni poti doseže svoj cilj, Santiago de Compostela. Na obrazih romarjev se zaznava zadovoljstvo in veselje, saj je cilj dosežen. Vsak s svojo zgodbo, s težavami na poti, s prijetnimi trenutki, izkušnjami s sotrpini in nenehnimi premagovanji samega sebe. Camino je gotovo pustil v srcu vsakega neizbrisen pečat in globoko življensko preizkušnjo.
Veličasten trg Plaza del Obradorio obkrožajo: Hostal de los Reyes Catolicos, nekdanje prenočišče namenjeno romarjem, ustanovljeno leta 1492, danes je v njem razkošen hotel; Colegio de San Jeronimo iz leta 1507, v njem je rektorat kompostelske univerze, Palacio de Gelmirez, ena redkih in odlično ohranjenih posvetnih stavb romanske arhitekture iz 12. stoletja in mogočna katedrala. Pročelje katedrale svetega Jakoba je baročna mojstrovina in simbol mesta. Občudovanja vredno delo je zgradil leta 1750 galicijski arhitekt Fernando Casas, s številnimi okrašenimi stebri, galerijami z balustri in raznovrstnimi kipi. Na vrhu je kip sv. Jakoba v romarski obleki, levo in desno pa stojita kipa sv. Atanazija in Teodozija. Tudi trije romanski stolpi so baročno preoblečeni in povišani, posebno stopnišče vodi v cerkev. Tri portale, ki vodijo v tri cerkvene ladje, je izdelal mojster Mateo leta 1188. Veličastni, srednji portal, imenovan tudl Kraljevi portal, kaže sledove prehoda romanskega sloga h gotskernu. Portal prikazuje poveličanega Kristusa med evangelisti, apostoli, patriarhi in preroki.
Pod Kristusom sedi na stebru sveti Jakob. lz desne roke se mu odpira pergament, na katerem je zapisano: "Misit mi Dominus", poslal me je Gospod. Cerkev je zgrajena v obliki latinskega križa in je s stebriščem razdeljena v tri ladje. Na križišču ladij je oltar, nad katerim se dviga 33 metrov visoka kupola. Pod mogočnim baldahinom nad glavnim oltarjem se razkazuje pozlačen kip sv. Jakoba (13. stol.). Apostol je oblečen v romarska obladila, v roki ima pohodno palico. Pod glavnim oltarjem je kripta, kjer so v srebrnem sarkofagu, izdelanem leta 1886, shranjeni posmrtni ostanki svetega Jakoba in njegovih učencev Teodorja in Atanazija.
Posebno doživetje v cerkvi je obred, ki sledi po opravljeni sveti maši (ob posebnih priložnostih), ko veliko kadilnicio, Botafumiero, obesijo pod kupolo na 35 m dolgo vrv in jo osem mož niha od enega konca prečne ladje do drugega.
Katedrala svetega Jakoba
Santiago de Compostela