3. Dan
Navarrete - Najera - Santo Domingo de Calzada - Belorado - Burgos: 104,09 km
Najera - St. Domingo de la Calzada - Belorado
Gričevnata poljedelska pokrajina, začenja se Tiera del Campos, žitnica Španije. Posebno doživetje se romarju ponuja v zgodnjem poletnem času, ko se duh spočije ob pogledu na zlatorumeno žitno klasje, ki valovi v vetru in spremlja popotnika vse do konca današnjega cilja in naprej do Leona. Od Santa Dominga je cesta bolj prometna, zato vozite previdno, bodite pozorni na oznake. Na tej etapi zapuščamo regijo La Rioja in vstopimo v največjo špansko regijo Castilla y Leon.
Pokrajina Kastilja in Leon
Pokrajina Kastilja in Leon je največja pokrajina v Španiji. Več kot pol celotne santiaške poti vodi skozi tri njene province: Burgos, Palencia in Leon. Pokrajina je pomembno prispevala k razvoju španske države. Kraljica lzabela Kastiljska je namreč leta 1469 s poroko s Ferdinandom, kraljem Aragonije, vzpostavila pogoje za nastanek španske države.
Kolesarju bo pokrajina gotovo ostala v nepozabnem spominu, večji del te gorske pokrajine pokriva puščavska Meseta. To pretežno ravno planoto 800 metrov nad morjem prekrivajo pšenična in koruzna polja, le malo je rastlinja, kamor bi se popotnik lahko zatekel pred pripekajočim soncem. Mesta ob poti, Burgos, Castrojeriz, Fromista, Sahagun, Leon, Astorga in druga, so prava poslastica za vse ljubitelje zgodovinske, kulturne in arhitekturne dediščine.
Santo Domingo de la Calzada
Kraj dolguje svoj nastanek in razvoj romarski poti in svetemu Dominiku, po katerem se mesto imenuje. Domingo de Viloria (1019-1109) se je v tem kraju umaknil v samotarsko življenje in pomagal romarjem. Leta 1044 je zgradil most čez reko Oja, gradil je ceste (Calzada), prenočišča in hospice za bolne romarje, za katere je tudi sam skrbel. Mnogo legend je povezanih z njegovim življenjem. Med najpriljubljenejše sodi gotovo pripoved o ljubosumni gostilničarjevi hčerki, mladeniču in oživljeni kokoši.
Do Santa Dominga vodi vzporedno z avtocesto skoraj ravna, precej dolgočasna cesta N 120. Naša različica sledi oznakam za pohodnike. Po krajšem vzponu (pri tabli St. Domingo 18 km, Burgos 87 km), zavijemo levo na podeželsko cesto. Ravninska cesta, obdana s širnimi polji, pripelje do Azofre. Pri Marijinem parku zapustimo romarsko pot za pohodnike, zavijemo levo, smer Canas. Komur čas dopušča, predlagam, da nadaljuje do dveh lzjemnih spomenikov španske kulture, samostanov Suso in Yuso. Pri kraju Ciruena je manjši vzpon, sledi prostrana ravnica vse do St. Dominga. Calle del D. de Mayo pripelje do katedrale.
Azofra: Tipična vasica s srednjeveškimi potezami; star vodnjak, hospic za romarje, župnijska cerkev
Canas: Nekdanji cistercijanski samostan svete Marije G2. stol.). Veličastna cerkev zgrajena po strogih cistercijanskih pravilih. Gotski sarkofag, eden lepših v Španiji. Samostan upravljajo sestre cistercijanke. Posebni in nenavadni so njihovi keramični izdelki.
Santo Domingo de la Calzada: 7.000 prebivalcev.
Mesto je globoko povezano s tradicijo romanja v Kompostelo. Ohranjen je del srednjeveškega obzidja. Katedrala El Salvadorčje znadilna romarska cerkev (1150-1235) s tremi ladjami in velikim prezbiterijem za oltarjem, okoli katerega so se pomikali romarji. Pritegnejo bogato rezljane oltarne podobe in korska oprema (16. stol.). V kripti je mavzolej sv. Dominika, St. Domingo de Viloria (1019 - 1109). Zvonik, mogočna baročna stvaritev, je visok kar 68 metrov. Na glavnem trgu je nekdanje zavetišče in hospic za romarje, ki ga je ustanovil sv. Dominik. Danes je v njem prestižen hotel. Nekoliko izven mesta stoji srednjeveški most čez reko Oja, mojstrovina sv. Dominika.
Gričevnata poljedelska pokrajina, začenja se Tiera del Campos, žitnica Španije. Posebno doživetje se romarju ponuja v zgodnjem poletnem času, ko se duh spočije ob pogledu na zlatorumeno žitno klasje, ki valovi v vetru in spremlja popotnika vse do konca današnjega cilja in naprej do Leona. Od Santa Dominga je cesta bolj prometna, zato vozite previdno, bodite pozorni na oznake. Na tej etapi zapuščamo regijo La Rioja in vstopimo v največjo špansko regijo Castilla y Leon.
Pokrajina Kastilja in Leon
Pokrajina Kastilja in Leon je največja pokrajina v Španiji. Več kot pol celotne santiaške poti vodi skozi tri njene province: Burgos, Palencia in Leon. Pokrajina je pomembno prispevala k razvoju španske države. Kraljica lzabela Kastiljska je namreč leta 1469 s poroko s Ferdinandom, kraljem Aragonije, vzpostavila pogoje za nastanek španske države.
Kolesarju bo pokrajina gotovo ostala v nepozabnem spominu, večji del te gorske pokrajine pokriva puščavska Meseta. To pretežno ravno planoto 800 metrov nad morjem prekrivajo pšenična in koruzna polja, le malo je rastlinja, kamor bi se popotnik lahko zatekel pred pripekajočim soncem. Mesta ob poti, Burgos, Castrojeriz, Fromista, Sahagun, Leon, Astorga in druga, so prava poslastica za vse ljubitelje zgodovinske, kulturne in arhitekturne dediščine.
Santo Domingo de la Calzada
Kraj dolguje svoj nastanek in razvoj romarski poti in svetemu Dominiku, po katerem se mesto imenuje. Domingo de Viloria (1019-1109) se je v tem kraju umaknil v samotarsko življenje in pomagal romarjem. Leta 1044 je zgradil most čez reko Oja, gradil je ceste (Calzada), prenočišča in hospice za bolne romarje, za katere je tudi sam skrbel. Mnogo legend je povezanih z njegovim življenjem. Med najpriljubljenejše sodi gotovo pripoved o ljubosumni gostilničarjevi hčerki, mladeniču in oživljeni kokoši.
Do Santa Dominga vodi vzporedno z avtocesto skoraj ravna, precej dolgočasna cesta N 120. Naša različica sledi oznakam za pohodnike. Po krajšem vzponu (pri tabli St. Domingo 18 km, Burgos 87 km), zavijemo levo na podeželsko cesto. Ravninska cesta, obdana s širnimi polji, pripelje do Azofre. Pri Marijinem parku zapustimo romarsko pot za pohodnike, zavijemo levo, smer Canas. Komur čas dopušča, predlagam, da nadaljuje do dveh lzjemnih spomenikov španske kulture, samostanov Suso in Yuso. Pri kraju Ciruena je manjši vzpon, sledi prostrana ravnica vse do St. Dominga. Calle del D. de Mayo pripelje do katedrale.
Azofra: Tipična vasica s srednjeveškimi potezami; star vodnjak, hospic za romarje, župnijska cerkev
Canas: Nekdanji cistercijanski samostan svete Marije G2. stol.). Veličastna cerkev zgrajena po strogih cistercijanskih pravilih. Gotski sarkofag, eden lepših v Španiji. Samostan upravljajo sestre cistercijanke. Posebni in nenavadni so njihovi keramični izdelki.
Santo Domingo de la Calzada: 7.000 prebivalcev.
Mesto je globoko povezano s tradicijo romanja v Kompostelo. Ohranjen je del srednjeveškega obzidja. Katedrala El Salvadorčje znadilna romarska cerkev (1150-1235) s tremi ladjami in velikim prezbiterijem za oltarjem, okoli katerega so se pomikali romarji. Pritegnejo bogato rezljane oltarne podobe in korska oprema (16. stol.). V kripti je mavzolej sv. Dominika, St. Domingo de Viloria (1019 - 1109). Zvonik, mogočna baročna stvaritev, je visok kar 68 metrov. Na glavnem trgu je nekdanje zavetišče in hospic za romarje, ki ga je ustanovil sv. Dominik. Danes je v njem prestižen hotel. Nekoliko izven mesta stoji srednjeveški most čez reko Oja, mojstrovina sv. Dominika.
lz centra mesta sledimo oznakam za Belorado in Burgos. Prečimo most čez reko Ojo, po kratkem vzponu sledi skoraj ravna cesta vse do Granona. Čez nekaj kilometrov vstopimo v regijo Kastilja in Leon. Bolj ali manj položna, ravna cesta vodi mimo Redecille, Castildegada, Villamayorja do Belorada.
Granon: Cerkev svetega Janeza Krstnika; utrdba (10. stol.)
Redecilla del Camino: Cerkev Device poti; ogleda vredna je krstilnica, izdelana z izredno bogato arhitekturno ornamentiko (12. stol.).
Castildelgado: Kapelica La Virgen del Campo
Viloria de Rioja: Rojstni kraj svetega Dominika
Belorado: 2.000 prebivalcev. Nekoč pomembna postojanka na poti v Kompostelo. Med devetimi cerkvami sta se do danes ohranili le dve: cerkev svete Marije (16. stol.) z lepo rezljanimi oltarnimi podobami in cerkev svetega Petra (18. stol.). V prenovljeni stavbi na glavnem trgu je informativni center in izredno zanimiva razstava o romanju v Kompostelo. Ob izhodu iz mesta stoji samostan z Marijino cerkvijo (14. stol.). V samostanu živijo redovne sestre svete Klare.
Belorado - Burgos
Provinca Burgos sodi zaradi naravne in kulturne raznolikosti med pomembnejše dele romarske poti Camino de Santiago.
Nekaj več kot sto kilometrov poti je prava zakladnica naravne in kulturne dediščine. Prvi del je kolesarjenje navkreber, a je vožnja zaradi prijetne sence, ki jo nudijo borovci in obilo hrasta, prijetna. Približno na dvajsetem kilometru je odcep desno, ki vodi do samostana San Juan de Ortega in do Atapuerce, kraja s pomembnimi arheološkimi najdišči prazgodovinskih človeikih naselbin. Kraj je uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine. Nezahteven spust in ravninska vožnja po prometni cesti pripelje do Vilafrie, industrijskega območja in predmestja Burgosa. Burgos je večje mesto na Jakobovi poti, a je pripravljeno na pohodnike in kolesarje; oznake s puščicami, ki usmerjajo do katedrale in naprej iz mesta, so praktično vsepovsod.
Burgos : Arhitekturni biser Camina in Španije. Za Burgos velja, da je majhno mesto z veličastno preteklostjo. Leta 884 ga je ustanovil grof Diego Porcelos. Največji kulturni in gospodarski razvoj pa je doživljal od 11. do 14. stoletja, to je v času največjega razcveta romanja v Kompostelo. Katedrala svete Marije, ki se odpira na glavni mestni trg s čudovitim, tankočutno izreljani filigranskim okrasjem, je veličasten spomenik, ki z že od daleč vidnima 84 metrov visokima zvonikoma daje mestu tako značilno krajinsko podobo. S svojo arhitekturno zasnovo in bogato notranjščino sodi med najvedje gotske spomenike v Evropi. Z izgradnjo so začeli leta 1221, končali pa štirideset let pozneje. Med umetnostnimi zakladi v notranjosti očarajo osem metrov visoke zlate stopnice. Nenavaden dvonastropni križni hodnik je iz 13. stoletja. Pod 59 metrov visoko veličastno kupolo je pokopan španski narodni junak El Cid (1043-1099).
Nadaljujemo vožnjo po cesti N 120, do Villafrance Montes de Oca, Sledi 4 km dolg vzpon do vrha Alto de Valbuena (1162 m). V rahlem spustu nadaljujemo do Puerto de la Pedraja in naprej po valoviti planoti vse do Villamorica in nekoliko zatem do odcepa desno, ki vodi do samostana San Juana de Ortega.
Tosantos: Kapelica Naša Gospa de la Pena
Villafranca Montes de Oca: Cerkev apostola Jakoba (18. stol.), v notranjosti nenavaden krstni kamen, izdelan v obliki Jakobove školjke. V bližini je romarski kraj z Marijino cerkvijo.
San Juan de Ortega: V zavetju gozdov, daleč od vsakdana in prometnih poti, je pravi kraj za počitek in razmišljanja. Samostan s cerkvijo svetega Miklavža (12. stol.); križni hodnik (gotika); veličasten nagrobnik svetega Janeza z bogato izrezljanim baldahinom (14, stol.) San Juan (sveti Janez) je bil učenec svetega Dominika. Po zgledu svojega učitelja je tudi skrbel za romarje. Gradil je mostove, cerkve, zavetišča. V župnijski cerkvi je vsak večer romarska maša.
Atapuerca: Atapuerca je občina in mesto v provinci Burgos, Kastilija in León, Španija. Obsega arheološko najdišče Atapuerca in slovi po svojih prazgodovinskih arheoloških najdiščih. Občino Atapuerca sestavljata dve vasi: Atapuerca in Olmos de Atapuerca. V vasi je dom eksperimentalnega arheološkega centra.
Granon: Cerkev svetega Janeza Krstnika; utrdba (10. stol.)
Redecilla del Camino: Cerkev Device poti; ogleda vredna je krstilnica, izdelana z izredno bogato arhitekturno ornamentiko (12. stol.).
Castildelgado: Kapelica La Virgen del Campo
Viloria de Rioja: Rojstni kraj svetega Dominika
Belorado: 2.000 prebivalcev. Nekoč pomembna postojanka na poti v Kompostelo. Med devetimi cerkvami sta se do danes ohranili le dve: cerkev svete Marije (16. stol.) z lepo rezljanimi oltarnimi podobami in cerkev svetega Petra (18. stol.). V prenovljeni stavbi na glavnem trgu je informativni center in izredno zanimiva razstava o romanju v Kompostelo. Ob izhodu iz mesta stoji samostan z Marijino cerkvijo (14. stol.). V samostanu živijo redovne sestre svete Klare.
Belorado - Burgos
Provinca Burgos sodi zaradi naravne in kulturne raznolikosti med pomembnejše dele romarske poti Camino de Santiago.
Nekaj več kot sto kilometrov poti je prava zakladnica naravne in kulturne dediščine. Prvi del je kolesarjenje navkreber, a je vožnja zaradi prijetne sence, ki jo nudijo borovci in obilo hrasta, prijetna. Približno na dvajsetem kilometru je odcep desno, ki vodi do samostana San Juan de Ortega in do Atapuerce, kraja s pomembnimi arheološkimi najdišči prazgodovinskih človeikih naselbin. Kraj je uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine. Nezahteven spust in ravninska vožnja po prometni cesti pripelje do Vilafrie, industrijskega območja in predmestja Burgosa. Burgos je večje mesto na Jakobovi poti, a je pripravljeno na pohodnike in kolesarje; oznake s puščicami, ki usmerjajo do katedrale in naprej iz mesta, so praktično vsepovsod.
Burgos : Arhitekturni biser Camina in Španije. Za Burgos velja, da je majhno mesto z veličastno preteklostjo. Leta 884 ga je ustanovil grof Diego Porcelos. Največji kulturni in gospodarski razvoj pa je doživljal od 11. do 14. stoletja, to je v času največjega razcveta romanja v Kompostelo. Katedrala svete Marije, ki se odpira na glavni mestni trg s čudovitim, tankočutno izreljani filigranskim okrasjem, je veličasten spomenik, ki z že od daleč vidnima 84 metrov visokima zvonikoma daje mestu tako značilno krajinsko podobo. S svojo arhitekturno zasnovo in bogato notranjščino sodi med najvedje gotske spomenike v Evropi. Z izgradnjo so začeli leta 1221, končali pa štirideset let pozneje. Med umetnostnimi zakladi v notranjosti očarajo osem metrov visoke zlate stopnice. Nenavaden dvonastropni križni hodnik je iz 13. stoletja. Pod 59 metrov visoko veličastno kupolo je pokopan španski narodni junak El Cid (1043-1099).
Nadaljujemo vožnjo po cesti N 120, do Villafrance Montes de Oca, Sledi 4 km dolg vzpon do vrha Alto de Valbuena (1162 m). V rahlem spustu nadaljujemo do Puerto de la Pedraja in naprej po valoviti planoti vse do Villamorica in nekoliko zatem do odcepa desno, ki vodi do samostana San Juana de Ortega.
Tosantos: Kapelica Naša Gospa de la Pena
Villafranca Montes de Oca: Cerkev apostola Jakoba (18. stol.), v notranjosti nenavaden krstni kamen, izdelan v obliki Jakobove školjke. V bližini je romarski kraj z Marijino cerkvijo.
San Juan de Ortega: V zavetju gozdov, daleč od vsakdana in prometnih poti, je pravi kraj za počitek in razmišljanja. Samostan s cerkvijo svetega Miklavža (12. stol.); križni hodnik (gotika); veličasten nagrobnik svetega Janeza z bogato izrezljanim baldahinom (14, stol.) San Juan (sveti Janez) je bil učenec svetega Dominika. Po zgledu svojega učitelja je tudi skrbel za romarje. Gradil je mostove, cerkve, zavetišča. V župnijski cerkvi je vsak večer romarska maša.
Atapuerca: Atapuerca je občina in mesto v provinci Burgos, Kastilija in León, Španija. Obsega arheološko najdišče Atapuerca in slovi po svojih prazgodovinskih arheoloških najdiščih. Občino Atapuerca sestavljata dve vasi: Atapuerca in Olmos de Atapuerca. V vasi je dom eksperimentalnega arheološkega centra.